Kdaj poiskati pomoč?

Kaj lahko storiš, če se samopoškoduješ?

• Posameznik se samopoškoduje zato, da se izogne in ubeži temu, kar čuti. Vendar, dokler se izogiba temu, kar čuti, ne more najti poti do celjenja.
• Zaposli se s čim, kar rad počneš - pojdi na sprehod, v naravo, počni kaj ustvarjalnega, z rokami, s telesom … Vse to z namenom, da preusmeriš misli.
• Na papir zapiši vsa svoja čustva in neprijetne občutke. Napiši pisma vsem osebam, do katerih gojiš neprijetna čustva. Napiši vse, kar te boli, teži, mori … Potem te na papirju zapisane besede zažgi, pri tem pa ne pozabi na varnost.
• Ko začutiš potrebo, da se režeš, uporabi nekaj drugega, manj nevarnega — npr. led, ki skeli, vendar te ne poškoduje ali nosi na roki elastiko, ki jo nateguješ in nato sprostiš. Lahko se tudi stuširaš s hladno vodo.
• Če se režeš in ne moreš nehati, na vse moči poskusi zbrati pogum in povej nekomu, ki mu zaupaš.
• Lahko se obrneš na katerokoli izmed organizacij, ki pomagajo otrokom. Prisluhnili bodo tvojim težavam, ki so te pripeljale v situacijo, da se režeš, in ti jih pomagali razrešiti.
• Ne skrbi. Vse težave so rešljive, morda ne takoj in ne na način, kot si želiš, pa vendarle nič ne ostane samo črno za vedno.
• Če se režeš zaradi težav doma, se lahko fizično umakneš v Krizni center. Tam lahko ostaneš do 3 tedne in strokovni delavci ti bodo pomagali pri reševanju tvojih težav.

Kaj lahko storiš, če veš za koga, ki se samopoškoduje?

• Ne sodi. Če sodimo, le pripomoremo k temu, da posameznik nadaljuje s tovrstnim početjem.
• Ponudi razumevanje, prisluhni težavam, zaupaj, nudi podporo in pomoč.
• Za posameznike, ki se samopoškodujejo (npr. se režejo), je pomembno, da se čutijo ljubljene ne glede na to, kako se počutijo zaradi svoje stiske.
• Spodbudi k iskanju primerne pomoči. Pogovor s psihologom, ki se ukvarja z otroki in mladostniki, s svetovalcem ali s psihoterapevtom je lahko dobra izbira.

Kaj lahko storiš, če si žrtev?

• To, kar se ti dogaja, ni tvoja krivda. Tisti, ki povzroča nasilje, ravna narobe.
• Če zmoreš, se nehaj jeziti in razburjati, ko te zafrkavajo. Ko bodo videli, da njihovo zafrkavanje pri tebi nima učinka, bodo prenehali.
• Če lahko zbereš dovolj poguma, reci, naj nehajo in da ti ni všeč, če te zmerjajo.
• Ne molči! Povej staršem, učiteljem in drugim pomembnim osebam, ki jim zaupaš. Poišči pomoč.

Kaj lahko storiš, če si opazovalec?

• Zelo pomembno je, da sam ne spodbujaš te igre, čeprav je lahko zabavna.
• Lahko pomagaš s tem, da se vmešaš in rečeš storilcem, naj nehajo.
• Če opaziš, da se to dogaja tvojemu vrstniku, na to opozori v razredu.
• Če se nekomu to dogaja pogosto in ti to veš, je pomembno, da najdeš pomoč in podporo odraslih oseb.

Kaj lahko storiš, če si žrtev?

• To, kar se ti dogaja, ni tvoja krivda. Tisti, ki te ustrahuje, ravna narobe.
• Če si žrtev spletnega trpinčenja ne odgovarjaj tistemu, ki te nadleguje, saj ga to lahko še bolj spodbudi. Raje ga blokiraj, prijavi zlorabo in povej odrasli osebi.
• Shrani vse dokaze o trpinčenju - sporočila, zaslonske slike profila, klepeta ipd.
• Deluj preventivno. Ne sprejemaj kogarkoli za spletnega prijatelja, gesla ne zaupaj nikomur, ne puščaj odklenjenega telefona ali odprtih profilov na javnih računalnikih, saj vse našteto lahko vodi v krajo identitete.

Kaj lahko storiš, če si opazovalec?

• Če si nema priča, nosiš del odgovornosti.
• Ne bodi tiho. Povej odraslim in tudi sam najdi način, da podpreš žrtev, seveda na pozitiven način in ne z napadom na povzročitelja nasilja, s tem se nasilje še nadaljuje.
• Predvsem poskrbi, da ne boš ti tisti, ki širi informacije naprej (npr. neprimerno sliko, ker se ti to zdi zabavno). Spletno nasilje je lahko tudi kriminalno dejanje (npr. če se predstavljaš za drugo osebo, njeno fotografijo uporabljaš kot svojo, če posreduješ golo fotografijo mladoletne osebe itd.). Vsako takšno dejanje lahko prijaviš na najbližjo policijsko postajo, na številko 113 ali na anonimni telefon Policije 080 1200. Če na internetu zaslediš posnetke spolnih zlorab otrok ali sovražni govor, to lahko vedno anonimno prijaviš na www.spletno-oko.si .

Kaj lahko storiš, če si žrtev?

• Pogovor, pogovor, pogovor - ne tišči težav v sebi, čim prej jih zaupaj naprej. Najtežje je, če si s težavo sam.
• Pogovor z nekom, ki ima podobne izkušnje je lahko zelo razbremenjujoč. V pogovoru lahko vidiš, da nisi sam, in dobiš ideje, kako se odzvati na drugačen način.
• Pomisli, kdo v širši družini bi ti lahko prisluhnil in pomagal. To je morda sestra, brat, teta, stric, babica, dedek …
• Zaupaj se učitelju, psihologu, svetovalni delavki oziroma nekomu, ob komer se počutiš varno in imaš občutek, da je vreden tvojega zaupanja.
• V kolikor je zaradi različnih situacij doma nevzdržno, se lahko umakneš v Krizni center. Tam lahko ostaneš do 3 tedne. Ob tvojem prihodu bodo strokovni delavci obvestili tvoje starše in se z njimi pogovorili.

Kaj lahko storiš, če si opazovalec_ka?

Če veš, da se prijatelju doma dogajajo težke stvari, je pomembno, da si mu na voljo za pogovor, da prisluhneš, razumeš in se z njim pogovarjaš o teh težavah. Ne poskušaj pametovati, raje podeli svoje izkušnje in mu povej, kaj pri tebi deluje, kaj ti pomaga. Če oceniš, da se prijatelju v družini dogajajo stvari, ki se mu ne bi smele, ga spodbujaj, da o tem spregovori z odraslo osebo, ki ji zaupa.

Kaj lahko storiš, če ne razumeš snovi?

• Če ne razumeš snovi, se lahko vključiš v dopolnilni pouk ali prosiš učitelja, da ti snov ponovno razloži.
• Zaupaj se razredniku in se pogovori o tem, da ne razumeš snovi.
• Poišči nekoga, ki mu gre učna snov dobro in ti jo lahko razloži.
• Prosi za dodatno razlago sošolca, prijatelja, starejšega brata ali sestro, starše…
• Poišči inštrukcije.
• Delaj dodatne vaje.
• Obišči najbližji mladinski center.
• Pridi v UNICEF-ovo varno točko.

Kaj lahko storiš, če si žrtev?

• To, kar se ti dogaja, ni tvoja krivda. Tisti, ki povzroča nasilje, ravna narobe.
• Spolna zloraba ni NIKOLI tvoja krivda. Kriv je tisti, ki spolno nadleguje ali zlorablja otroka.
• Če se ti kaj takšnega dogaja, je najbolj pomembno, da se to neha, zato na vse moči poskusi zbrati pogum in povedati nekomu, ki mu zaupaš.
• Če poveš nekomu in ti ne verjame, ne obupaj. Spolna zloraba je težka reč celo za odrasle in se potem včasih raje pretvarjajo, kot da tega ni. Najdi nekoga, ki ti bo pomagal. Morda se obrni na prijatelja in skupaj poiščita pomoč.
• Lahko se obrneš na katerokoli izmed organizacij, ki pomagajo otrokom. Tam ti bodo razložili, kakšen je postopek. Spolna zloraba je kriminalno dejanje in zato reševanje primera prevzameta policija in center za socialno delo.
• Ne skrbi! Ko bodo o tvoji izkušnji obveščeni strokovni delavci, bodo poskrbeli za to, da te zaščitijo.
• Lahko se fizično umakneš tudi v krizni center. Tam lahko ostaneš do 3 tedne in strokovni delavci ti bodo pomagali.

Kaj lahko storiš, če si opazovalec?

Spolna zloraba je kaznivo dejanje. V kolikor veš za takšen primer, moraš nujno obvestiti odraslo osebo, ki ji zaupaš. Biti žrtev spolne zlorabe je zelo težka in kočljiva situacija, ki jo spremlja veliko občutkov samoobtoževanja, krivde, jeze in strahu, kar preprečuje iskanje pomoči. Pogosto je storilec tudi nekdo, ki ga otrok pozna (član družine ali nekdo iz kroga prijateljev), kar preprečuje razkrivanje storilčeve identitete. Če želiš pomagati osebi z izkušnjo zlorabe, je dobro, da osebi najprej daš občutek, da ti lahko zaupa, da ne boš sodil in nič naredil proti njegovi volji. Pomembno je, da daš sporočilo, da se mu nekaj takega ne sme dogajati in da je potrebno ukrepati.

Kaj lahko storiš, če si žrtev?

• Zavedaj se, da smo si vsi različni in da se za vsakega najdejo prijatelji.
• Poskusi navezati stik s kom drugim v razredu ali skupini.
• Ostani močen in ne pokaži, da ti izključevanje pride do živega.
• Ne trudi se priti v skupino, ki te je izločila, saj se bo izločevanje le povečalo.
• O tem, kar se ti dogaja, povej staršem ali učiteljem.
• Pridi in zaupaj svojo težavo v Varni točki.

Kaj lahko storiš, če si opazovalec?

Če z nekom ne želiš biti prijatelj, to še ne pomeni, da ga izključuješ. Če opaziš, da se to dogaja tvojemu vrstniku, na to v razredu opozori in sprejmi vrstnika v družbo. Opozori tudi pomembne odrasle, predvsem starše in učitelje, da se bodo vključili v reševanje problema.

Kaj lahko storiš?

• Poskušaj se pomiriti in vstopiti v najbližji javni prostor, kjer so odrasli, ki ti lahko pomagajo.
• Poišči najbližjo Varno točko in povej, kako ti lahko pomagajo. Tam lahko počakaš na svoje bližnje.